Varovalni gozdovi

"Varovalni gozdovi so gozdovi, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru, gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije"
(Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, 2. člen).

Mnogo gozdov v gorski krajini Evrope opravlja pomembno vlogo zaščite ljudi (bivališč) in infrastrukture pred naravnimi nevarnostmi, kot so padajoče kamenje, snežni in zemeljski plazovi, poplave, tokovi materiala in zemeljska erozija. Sposobnost gozda, da učinkovito varuje pred naravnimi nevarnostmi, je v veliki meri odvisna od strukture in dolgoročne stabilnosti gozda, na kateri lahko vplivamo z našim gospodarjenjem. Vendar je gospodarjenje z varovalnim gozdom v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi alpskimi državami precej skopo. Čeprav so varovalni gozdovi v Sloveniji zaščiteni z zakonom, je v praksi dolgoročno zagotavljanje varovalne vloge resno ogroženo zaradi naslednjih problemov:

1. splošno mnenje gozdarskih strokovnjakov je, da je neukrepanje v teh gozdovih najboljša strategija gospodarjenja z varovalnimi gozdovi;
2. zato nam primanjkuje ''dobrih praks'' gospodarjenja z varovalnimi gozdovi, ki bi upoštevale gojiteljske, tehnološke in ekonomske vidike, prilagojene slovenskim razmeram v varovalnih gozdovih;
3. v večini slovenskih varovalnih gozdov se ne izvaja popis stalnih vzorčnih ploskev na Zavodu za gozdove, zaradi česa nimamo dolgoročnih podatkov o razvoju teh gozdov, ki bi nam lahko bili v pomoč pri gospodarjenju;
4. v zadnjem obdobju se zaradi rasti prebivalstva in razvoja infrastrukture razni objekti gradijo tudi na območjih, ki so bolj ogrožena zaradi naravnih nesreč;
5. skoraj vse gorske gozdove v Sloveniji je človek s svojim delovanjem v zadnjih nekaj stoletjih bistveno spremenil. Kot posledico imamo danes veliko varovalnih gozdov, ki so homogeni, enodobni, prestari ter brez zadostnega pomladka. Brez ustreznega gospodarjenja, ki bo ohranilo dolgoročno stabilnost, bo varovalna vloga teh gozdov resno ogrožena;
6. večina znanja o naravnem razvoju in gospodarjenju z varovalnimi gozdovi izhaja iz mešanih gozdov, v katerih prevladujejo iglavci in ki se nahajajo v osrednjih ter zahodnih Alpah. V Sloveniji v velikem delu teh gozdov prevladuje bukev, kar zahteva drugačen pristop kot v varovalnih gozdovih, v katerih prevladujejo iglavci.

Cilj tega projekta je reševanje omenjenih problemov v varovalnih gozdovih v Sloveniji. Še posebej bomo:

1. zagotovili velikopovršinski pregled sedanjega stanja in glavnih značilnosti gozdov, ki opravljajo vlogo neposrednega varovanja v Sloveniji za opredelitev in prednostno razvrstitev območij, ki zahtevajo takojšnje upravljavske posege;
2. raziskali strukturo in ocenili zgodovino režima motenj zaradi naravnih nevarnosti v varovalnih gozdovih, v katerih prevladuje bukev in ki se jih je doslej različno upravljalo (se v njih je/ni gospodarilo);
3. opredelili vplive strukture gozda na varovalno vlogo v gozdovih, v katerih prevladuje bukev, kar bo vključevalo modeliranje razvoja gozdov in opredelitev optimalnih prostorsko-časovnih pristopov gospodarjenja v varovalnih gozdovih;
4. zastavili terenske poskuse na raziskovalnih objektih z različnimi strategijami ukrepanja za dolgoročno opazovanje varovalne vloge v teh gozdovih ob uporabi modernih tehnologij in ekonomski presoji stroškov in koristi.

Rezultati naših raziskav bodo uporabljeni pri razvoju sodobnih pristopov gospodarjenja v varovalnih gozdovih v Sloveniji, še posebej na prednostnih območjih, kjer je zaradi staranja gozdov večja možnost naravnih nevarnosti. Cilj teh pristopov je ponovna vzpostavitev trajnostnega dolgoročnega varovanja za odpravo stroškov, ki nastanejo zaradi ponovnega vračanja v te gozdove. Pričakuje se, da bodo rezultati projekta prispevali k bistvenemu zmanjšanju stroškov, povezanih z naravnimi nevarnostmi (npr. zaprtje cestnega in železniškega prometa), in bodo na občutljivih območjih tudi reševali življenja. Razširjanje rezultatov bo potekalo v obliki izdaje vrste poročil, organizacije delavnic, namenjenih upravljavcem gozdov, in objav v strokovnih znanstvenih publikacijah, ki so namenjene raziskovalcem.