Zgradba sestojev in ocena naravnih nevarnosti v varovalnih gozdovih,
v katerih prevladuje bukev

Cilj je raziskati odziv sestojev, v katerih prevladuje bukev, na različne vrste gospodarjenja in oceniti režim motenj zaradi naravnih nevarnosti. Da bi dosegli zastavljeni cilj, bomo izbrali varovalne gozdove, v katerih prevladuje bukev, in ki imajo različno zgodovino gospodarjenja. Na primer, v dveh sosednjih gozdnih sestojih z različno zgodovino gospodarjenja, ki imata podoben režim pojavljanja skalnih podorov, bomo ovrednotili vpliv strukture gozda na učinek padajočega kamenja.
Po izbiri objektov bomo analizirali letalske posnetke izbranih objektov s pomočjo GIS orodij. Tako bomo dobili veliko površinski pregled kazalcev strukture gozda, ki bodo prostorsko določeni. Po analizi letalskih posnetkov bomo osnovali sistematično mrežo ploskev v izbranih objektih z namenom analize zgradbe gozdov.
V drugem delu terenskih raziskav se bomo osredotočili na zbiranje podatkov o velikosti in pogostosti preteklih in prihodnjih skalnih podorov. Te podatke bomo zbirali na treh glavnih delih pobočja v izbranih objektih. Pobočje oz. območje pojavljanja skalnih podorov bomo razdelili na tri osnovna območja, to so: območje izvora padajočega kamenja, prehodno območje in območje odlaganja padajočega kamenja.
Podobno kot za skalne podore, bomo zbirali podatke tudi za snežne plazove. Pridobili bomo podatke, ki so pomembni za proženje plazov. Prav tako bomo iskali dokaze o preteklih plazovih kot so podrto drevje, drevesa s sabljasto rastjo ter poškodbe dreves nastalih zaradi plazenja snega. Poleg vsega naštetega bomo pridobili vse obstoječe zgodovinske podatke o skalnih podorih in snežnih plazovih na območju, kjer bo potekala raziskava.