Opis problematike

Mnogo gozdov v gorski krajini Evrope opravlja pomembno vlogo zaščite ljudi (bivališč) in infrastrukture pred naravnimi nevarnostmi, kot so padajoče kamenje, snežni in zemeljski plazovi, poplave, tokovi materiala in zemeljska erozija (Mayer in Ott 1991, Brang et al. 2006). Ti gozdovi so še posebej pomembni v Alpah, kjer mnogo ljudi živi na strmih pobočjih in v dolinah, obdanih z strmi terenom, kjer se naravne nevarnosti pogosto pojavljajo (Motta in Haudemand 2000). Če varovalni gozdovi na teh ranljivih področjih ne bodo opravljali svoje vloge, bomo porabili ogromne količine sredstev za izgradnjo gradbenih objektov, kot so zaščitne mreže (varujejo pred padajočim kamenjem) in varnostne pregrade (varujejo pred plazovi).
Obstaja več razlag, kako lahko gozd učinkovito ublaži naravne nevarnosti. Tako živa kot mrtva drevesa predstavljajo ovire, ki ustavijo ali upočasnijo padajoče kamenje (Dorren et al. 2005), lahko pa tudi preprečijo ali zmanjšajo gibanje materiala, kot so snežni in zemeljski plazovi ali tokovi materiala (Frey in Thee 2002, Schönenberger et al. 2005, Sakals et al. 2006). Prav tako krošnje prestrezajo dež in snežne padavine, kar zmanjšuje nevarnost plazov in poplav (Frey in Thee 2002, Mayer in Stöckli 2005), medtem ko drevesne korenine preprečujejo plitke plazove in površinsko erozijo (Hamilton 1992). Nenazadnje, plast organskega materiala, ki nastane zaradi gozdnega opada povečuje kapaciteto zadrževanja vode v tleh, kar prav tako ublaži številne naravne nevarnosti.
Vendar je sposobnost gozda, da učinkovito varuje pred naravnimi nevarnostmi v veliki meri odvisna od njegove strukture in dolgoročne stabilnosti (Brang 2001, Dorren et al. 2004). Na primer, gozd (statičen pogled) z velikim deležem srednje debelih in debelih dreves dobro varuje pred padajočim kamenjem in plazovi (Dorren et al. 2005, Schönenberger et al. 2005), vendar bo ta gozd (dolgoročni pogled) nudil slabo zaščito ob svojem staranju. Drugače povedano, ker v gozdu z velikim deležem debelih dreves ter s sklenjenim sklepom krošenj skoraj ni pomladka, ta gozd ne zagotavlja trajne poraslosti tal in ne nudi dolgoročne zaščite. Gospodarjenje z varovalnimi gozdovi je zato zahtevno, saj moramo najti kompromis med sedanjo varovalno vlogo gozda (zagotavljanje zadostnega števila debelih dreves) in vzdrževanjem dolgoročne varovalnosti (oblikovanje večplastnega gozda z zadostnim pomladkom). Še več, ciljna struktura gozda in vrsta gospodarjenja (negospodarjenje ali aktivno gospodarjenje) sta v veliki meri odvisna od vrste nevarnosti pred katero gozd varuje kot tudi od položaja na pobočju v varovalnem gozdu (območje izvora, prehodno območje in območje odlaganja) (Frehner et al. 2005). Nekatera področja, kot so izvori padajočega kamenja in plazov, in nudijo direktno varovanje infrastrukture, zahtevajo aktivno gospodarjenje s temi gozdovi.
V Sloveniji je več kot 100.000 ha gozdov evidentiranih in z zakonom zaščitenih kot varovalnih gozdov. Upravljanje s temi varovalnimi gozdovi je urejeno z različnimi zakonskimi akti (npr. ZG 1993, VPNDN 2002, Uredba 2005, ZVNDN-UPB1 2006) v katerih so podane tudi nekatere osnovne smernice za gospodarjenje. Del teh gozdov neposredno varuje naselja in različne vrste infrastrukture pred naravnimi nevarnostmi v goratih predelih po celotni državi. Na primer, študija ogroženosti zaradi snežnih plazov v Sloveniji, ki jo je izvedlo Podjetje za urejanje hudournikov leta 1990, je pokazala, da je aktivnih vsaj 89 snežnih plaznic, ki ogrožajo glavne ceste, 275 plaznic ogroža stranske ceste in 303 plaznice ogrožajo lokalne ceste (Horvat et al. 2006b). Zaradi nevarnosti padajočega kamenja je ogroženih 175 km (2.8 %) državnih cest (Horvat et al. 2006a). Padajoče kamenje ogroža tudi železniške proge, še posebej na odseku, ki poteka med Jesenicami in Novo Gorico ter v dolini reke Save (SŽ 2007). Samo v letu 2006 so Slovenske železnice na odseku Sava-Zidani Most zabeležile 38 dogodkov, ko je bil železniški promet ustavljen zaradi padajočega kamenja, v nekaterih primerih so bile skale večje od 1,5 m3 (SŽ 2007). Veliko manj podatkov pa je dostopnih o stanovanjskih objektih, ki jih ogrožajo različne naravne nevarnosti in jih varujejo izključno gozdni sestoji. V večini poseljenih hudourniških območjih predstavlja negospodarjenje z okoliškimi gozdovi dodatno grožnjo (n. pr. tokovi materiala, zemeljski plazovi), ki lahko vodi do katastrofalnih dogodkov (n. pr. Železniki 2007). Gospodarjenje z varovalnimi gozdovi v Sloveniji je v primerjavi z drugimi alpskimi državami (n. pr. Francija, Švica in Italija) precej skromno. Čeprav so varovalni gozdovi v Sloveniji zaščiteni z zakonom, je v praksi njihova varovalna vloga resno ogrožena. Obstaja več razlogov za takšno stanje, in ti predstavljajo glavne probleme gospodarjenja z varovalnimi gozdovi v Sloveniji:

1. Najpomembnejši problem je splošno mnenje gozdarskih strokovnjakov, da je neukrepanje v teh gozdovih najboljša strategija gospodarjenja z varovalnimi gozdovi.
2. Zaradi prejšnjega problema nam manjka dobrih praks gospodarjenja z varovalnimi gozdovi, ki bi upoštevale gozdnogojitvene, tehnološke in ekonomske vidike prilagojene slovenskim razmeram v varovalnih gozdovih.
3. V večini slovenskih varovalnih gozdov se ne izvaja popis stalnih vzorčnih ploskev na Zavodu za gozdove, zaradi česa nimamo dolgoročnih podatkov o razvoju teh gozdov, ki bi nam lahko pomagali pri gospodarjenju.
4. Pred več stoletji so ljudje gradili naselja in infrastrukturne objekte (ceste, železnice) na območjih, ki niso bila direktno ogrožena zaradi naravnih nevarnosti. V zadnjem obdobju pa se zaradi rasti prebivalstva in razvoja infrastrukture gradijo razni objekti tudi na območjih, ki so bolj ogrožena zaradi naravnih nevarnosti.
5. Skoraj vse gorske gozdove v Sloveniji je človek zelo spremenil v zadnjih nekaj stoletjih. V večini primerov se s temi gozdovi v zadnjih nekaj desetletjih ni gospodarilo in je bil njihov razvoj odvisen od naravnih motenj (npr. vetrolomi, požari, gradacije podlubnikov, podori kamenja, plazovi in tokovi materiala). To stanje je nastalo predvsem zaradi problemov, ki izvirajo iz gospodarjenja ( pomanjkanje prilagojenih smernic) in lastništva. Kot posledico imamo danes veliko varovalnih gozdov, ki so homogeni, enodobni, prestari ter brez zadostnega pomladka. Brez ustreznega gospodarjenja, ki bo ohranilo dolgoročno stabilnost, bo varovalna vloga teh gozdov resno ogrožena.
6. Večina znanja o naravnem razvoju in gospodarjenju z varovalnimi gozdovi izhaja iz mešanih gozdov, v katerih prevladujejo iglavci in se nahajajo v osrednjih ter zahodnih Alpah. V Sloveniji v velikem delu teh gozdov prevladuje bukev, kar zahteva drugačen pristop kot v varovalnih gozdovih, v katerih prevladujejo iglavci. Na primer, bukev tvori velike krošnje in hitro zapira novo nastale vrzeli, kar lahko zmanjša varovalno vlogo gozda, vendar je tudi bolje zakoreninjena od iglavcev ter prevzame več energije padajočega kamenja (Dorren in Berger 2006), kar poveča varovalnost tega gozda.