Pomen projekta za družbo

POMEN PROJEKTA ZA RAZVOJ ZNANOSTI OZIROMA STROKE

Slovenija je podpisnica Alpske konvencije in Protokola za gorski gozd, vendar v primerjavi z drugimi alpskimi državami izrazito zaostaja na področju gospodarjenja z varovalnimi gozdovi. Razlogov je več. Poseljenost alpskega prostora je v Sloveniji res nekoliko nižja, vendar so na negospodarjenje v varovalnih gozdovih vplivale tudi nizke cene lesa in drugačne prioritete ob osamosvojitvi države. O pomanjkljivem usmerjanju varovalnih gozdov pričajo ponavljajoče se naravne ujme v zadnjem desetletju. Raziskava bo zato prispevala k: (1) doseganju stopnje znanja na področju varovalnih gozdov v Sloveniji, ki bo primerljiva s tujino, (2) boljšem razumevanju interakcij med zgradbo gozda in varovalnimi funkcijami v specifičnih razmerah v Sloveniji, ter (3) nujnem povezovanju gojenja gozdov in tehnologij izkoriščanja gozda. Vključevanje vrhunskih strokovnjakov iz tujine (Univerza v Torinu, Italija; WSL in BAFU, Švica), s katerimi smo že do sedaj sodelovali na manjših projektih, bo omogočilo hiter prenos znanja, še posebej na področju modeliranja razvoja gozdov, dendrogeomorfologije in računalniško podprtega določanja prioritet ukrepanja (metoda večkriterialnega vrednotenja vplivnih dejavnikov). V sklopu projekta bo velik poudarek na prenosu znanj v prakso ter na povezovanju znanosti in stroke na področju gozdarstva in robnih disciplin. Sodelovanje bo obsegalo skupne delavnice in pripravo »Strokovnih smernic za monitoring, oceno tveganja in ukrepanje v varovalnih gozdovih«. Z vključevanjem končnih uporabnikov in deležnikov v vse stopnje projekta bomo dosegli takojšnje preverjanje in večjo uporabnost izsledkov projekta.

NEPOSREDNI POMEN PROJEKTA ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBO

Temeljni neposredni prispevek projekta bo zmanjšana neposredna (kamenje, snežni in zemeljski plazovi) in posredna (zmanjšanje erozije, potencialne nevarnosti toka drobirja drevesnih ostankov) ogroženost infrastrukturnih objektov in naselij, ki jih gozdovi varujejo. To lahko potencialno pomeni reševanje človeških življenj, najmanj pa bistveno znižanje stroškov varovanja infrastrukture zaradi manjše pogostosti izrednih dogodkov, t.j. zapore cest, poti, železnice. Poleg tega primerno negovan gozd dolgoročno prevzame funkcije tehničnih gradenj, zato se investicije v izgradnjo in vzdrževanje tehničnih objektov varovanja (mreže, škarpe, jeklene konstrukcije) značilno zmanjšajo. Usmerjeno ukrepanje v varovalnih gozdovih, ki v Sloveniji zavzemajo skoraj 10% gozdne površine, bo poleg izboljšanje stabilnosti gozda in krepitve varovalnih vlog, prispevalo k oživitvi gozdarstva in lesarstva, še posebej v manj poseljenih in manj razvitih gorskih območjih. Preliminarne primerjave zakonskih in podzakonskih aktov pri nas in v tujini, ki urejajo področje varovalnih gozdov, so pokazale velika odstopanja, tako na področju opredelitev in terminologije, še večje pa na področju usmerjanja razvoja gozdov. V Sloveniji, so na primer glavno orodje s katerim država vpliva na ukrepanje v varovalnih gozdovih subvencije, ki pa zaradi lastniške razdrobljenosti gozdov ne dosegajo želenih učinkov. Gojitveni projekti in podobna orodja iz tujine v Sloveniji niso poznana. Pomemben prispevek projekta bo zato tudi na področje izboljšanega upravljanja z varovalnimi gozdovi s strani države, saj bomo pripravili Predlog dopolnitev zakonskih in podzakonskih aktov iz področja varovalnih in zaščitnih (gozdovi s poudarjeno zaščitno vlogo) gozdov.

POSREDNI POMEN PROJEKTA ZA DRUŽBO

Projekt bo omogočil sodelovanje z vodilnimi tujimi institucijami na področju varovalnih gozdov. Za raziskovalca, zaposlenega v sklopu projekta in mladega raziskovalca pripravljamo daljše, večmesečno usposabljanje v tujini - v Italiji in Švici. V sklopu projekta se bo usposobilo tudi več dodiplomskih in podiplomskih študentov. Cilj projekta je vzgojiti kritično raziskovalno in strokovno-razvojno jedro za področje varovalnih in posredno tudi visokogorskih gozdov, da bomo v prihodnje obvladovali področje sami. Še več, projekt bo omogočil, da se na področju nege varovalnih gozdov s prevladujočimi listavci, kjer imamo največ gojitvenih in tehnoloških raziskovalnih ter strokovnih izkušenj, razvijemo v vodilno raziskovalno skupino za področje srednje in jugovzhodne Evrope. Znanje pridobljeno v času trajanja projekta bo prispevalo k oživitvi dela z varovalnimi gozdovi, k vzpostavitvi mreže objektov dobrih praks in k povrnitvi ugleda Slovenije, podpisnice Protokola gorska gozd, na tem občutljivem področju. Projekt bo posredno prispeval tudi k vzgoji laične javnosti, ki pogosto ukrepanja v varovalnih gozdovih (tudi zaradi neukrepanja v preteklosti) ne razume, zato se pogosto znajde v vlogi kritika kakršnikoli ukrepov.