Namen

Prispevati k razmejitvi med naravnimi in antropogenimi vzroki nazadovanja jelke

Zbližati poglede različnih upravljavskih skupin in predlagati konkretne ukrepe za ohranitveno gospodarjenje z jelko v prihodnje

Ozadje

Navadna jelka (Abies alba Mill.) je z ekološkega, uporabnega in etnološkega vidika med najpomembnejšimi drevesnimi vrstami v Sloveniji. Številni organizmi so nanjo habitatno in prehransko vezani. V optimalnih razmerah spada med najbolj produktivne drevesne vrste. Na silikatnih, težkih tleh v nižinah je odpornejša na sušo kot smreka, zato jo štejemo med pomembnejše vrste za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe. Zaradi različnih dejavnikov je v zadnjih petdesetih letih izrazito nazadovala, tako v Sloveniji kot tudi drugje po Evropi. Razlogi nazadovanja so zapleteni, delno naravni (podnebne spremembe, izmenjavanje drevesnih vrst) in delno antropogeni (onesnaženje ozračja, njeno prekomerno pospeševanje, previsoke gostote rastlinojedcev in objedanje mladja, neprilagojene gozdnogojitvene zvrsti). Verjetno je nazadovanje posledica interakcij različnih dejavnikov, veliko pa ostaja še nepojasnjenega.

Ohranitev populacij jelke je pomembna z vidika naravovarstva, gospodarstva in blaženja posledic podnebnih sprememb. Delež jelke v gozdovih bo zaradi porušene starostne strukture populacije tudi v prihodnje nazadoval. Velik vpliv na ohranjanje jelke ima obnova gozdov z izbiro gozdnogojitvene zvrsti in uravnavanjem gostot velikih rastlinojedcev. Pogledi na prihodnje upravljanje ekosistemov z jelko se razlikujejo, tako med naravovarstveniki in gozdarji, med upravljavci živalske in rastlinske komponente, kot tudi znotraj zadnje skupine. Sorazmerno nizki etati v gozdovih z jelko v preteklosti so posledica več razlogov. Delno so odziv na intenzivne sečnje zaradi pešanja vitalnosti jelke, ki so se vrstile vse do začetka devetdesetih let, ko se je zdravstveno stanje izboljšalo. Nižji etati so tudi odraz težnje po ohranjanju semenskih dreves in nezadovoljivega pomlajevanja zaradi vpliva velikih rastlinojedcev. Neuspešna in zadržana obnova je vplivala na staranje populacij jelke, kar se odraža v slabi vitalnosti dreves (pogoste sanitarne sečnje) in kakovosti sortimentov.

Pospešena obnova v prihodnjih desetletjih lahko razmere izboljša, vendar le ob primernih gostotah velikih rastlinojedcev in ustreznem uravnavanju gozdnega podnebja v korist jelki.