Zeleno gospodarstvo postaja zaradi zaostrovanja okoljskih in ekonomskih problemov vse pomembnejša razvojna paradigma. Pri tem je velik poudarek na biološki produkciji, v Sloveniji še posebej na gozdarstvu. To je po eni strani zaradi obsežnosti gozdov in po drugi strani zaradi modela sonaravnega gospodarjenja, ki je prenosljiv na druge stroke in zanimiv za tujino. Vendar so v Sloveniji, jugovzhodni Evropi in Mediteranu na sploh, številni gozdovi degradirani zaradi pretekle rabe (prekomerno izsekovanje, steljarjenje, gozdna paša). Hkrati je veliko spremenjenih gozdov, ki so dovzetni za naravne ujme, namnožitve organizmov in bolezni. Kljub opuščanju neprimernih rab gozda se delež malodonosnih gozdov ne zmanjšuje zaradi zaraščanja kmetijskih površin z gozdom in naravnih ujm. Vse to so skriti potenciali gozda, ki jih je mogoče s premenami izboljšati. V najbolj zaostrenih razmerah je potrebna neposredna premena, ki temelji na obnovi in je investicijsko zahtevna. Pogosto pa so dovolj le prilagojenih ukrepi, ki upoštevajo sukcesijski razvoj vegetacije in načela biološke racionalizacije. S premišljeno premeno lahko izboljšamo rastnosti in odpornosti sestojev ne da bi okrnili biotsko pestrost gozda. Izpeljava premen pomeni izziv za nove tehnologije izkoriščanja gozdov in še posebej za področje pridobivanja gozdne biomase, obenem pa daje priložnost za zaposlovanje in odpiranje novih zelenih delovnih mest v manj razvitih delih Slovenije. Poleg tega so za uspešno premeno gozdov pomembni gozdarsko politični vidiki, kot na primer načini spodbujanja in motiviranja lastnikov gozdov. Namen posvetovanja je osvetliti problematiko premen iz vseh zornih kotov gozdarstva ter izpostaviti dobre prakse v Sloveniji in tujini.