Ozadje in namen

Letošnji gozdarski študijski dnevi so že 30. po vrsti, načenjamo pa vprašanje krčitev gozdov.

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS, 2011) se je površina gozdov v zadnjih letih prenehala povečevati, pravzaprav celo upada. Posledično se površina izkrčenih gozdov vztrajno povečuje. V obdobju 2001–2005 je bilo na leto v povprečju izkrčenih 205 ha gozdov, v obdobju 2006–2010 pa preko 422 ha na leto. V letu 2011 je bilo izkrčenih 521 ha gozdov, kar je sicer več od zadnjega petletnega povprečja, a vendarle manj kot v letih 2009 in 2010. Krčitve zaradi kmetijstva prevladujejo, sledijo pa jim krčitve za potrebe infrastrukturnih projektov in urbanizacije. Ali bi nas naj ti trendi skrbeli? V državi z 1.184.369 ha gozda predstavlja 521 ha komaj 0,04% celotne površine. Ali je za tako »majhno« vrednost potrebno organizirati poseben posvet? Organizatorji menimo, da je odgovor lahko le pritrdilen. Gozdarji vemo, da so odločitve o krčitvah gozdov lahko usodne in njihove posledice so v prostoru lahko vidne še več stoletij. Po drugi strani pa smo desetletja poslušali, brali in govorili o zaraščanju, o procesu, ki je preoblikoval našo krajino bolj kot smo si mislili in želeli.

Kako gleda na pomen gozdov Evropa? Na šesti ministrski konferenci o varstvu gozdov (»Forest Europe«) v Oslu (2011) so poudarili naslednja izhodišča kot podporo skupni viziji za gozdove Evrope:

• trajnostno upravljanje z vsemi evropskimi gozdovi ohranja njihovo mnogonamenskost in pospešuje dolgoročno zagotovitev različnih dobrin in storitev,
• evropski gozdovi prispevajo k zelenemu gospodarstvu tudi z različnimi ekosistemskimi storitvami,
• gospodarjenje z gozdovi se prilagaja pričakovanim podnebnim spremembam.
• izkorišča se potencial evropskih gozdov za omilitev podnebnih sprememb (npr. z vezavo ogljika v drevesih in tleh),
• ustavi se zmanjševanje biotske raznovrstnosti gozdov v Evropi,
• izboljša se izkoriščanje družbeno-ekonomskih in kulturnih koristi evropskih gozdov in
• v Evropi je potrebno odpraviti nezakonite sečnje in s tem povezano trgovino z lesom in drugimi gozdnimi proizvodi.

V Evropi se torej stroka zaveda okoljskih, socialnih in proizvodnih vlog gozdov, kar pa ne pomeni, da ne priznavamo pomena drugih rab tal. Za celotno družbo je in bo aktualna pridelava zdrave hrane in suverenost nad prostorom. Vemo, da se rabe tal spreminjajo in razvijajo in vemo, da se nobene krajinske podobe ne da »zamrzniti«. Zavedamo se, da obstajajo gozdovi, ki se jih ne sme izkrčiti, obenem pa najdemo tudi take, kjer posledice krčitve z okoljskega vidika ne bodo negativne. Seveda vprašanja o dopustnosti krčitev niso enoznačna in še manj enostavna, saj pogosto posamezne odločitve ponudijo več novih vprašanj kot je odgovorov nanje. Zato želimo vsem udeležencem XXX. gozdarskih študijskih dni, da bi znali prisluhniti vprašanjem in poiskati ter razumeti odgovore.

doc. dr. Janez Pirnat