Ozadje in namen

Lastništvo gozdov ni samo pravica, v povezavi s funkcijami gozdov je tudi obveznost, večkrat povezana z omejitvami pri gospodarjenju in z zahtevami širše javnosti. Prevladujoča zasebna gozdna posest, njena razdrobljenost in velika množica lastnikov so dejavniki, ki gotovo vplivajo na delo v gozdu. Veliko število izvajalcev s pomanjkljivo usposobljenostjo in slabo opremljenostjo strojev vodi tudi do številnih nezgod med gozdnim delom. To nas mora spodbujati k razmišljanju in iskanju drugačnih, predvsem pa boljših, varnejših in racionalnejših poti. Te bi lahko dosegli z različnimi oblikami povezovanja in skupnim gospodarjenjem: društva lastnikov gozdov, strojni krožki so lahko ena od teh poti.

Marsikje bo potrebno spremeniti dosedanje načine dela in navade. Tudi sodobnejše tehnologije sodijo v zasebne gozdove - več manjših, vendar povezanih lastnikov lahko zagotovi večjo koncentracijo dela, ki je za učinkovito in ekonomično delo nujna. Podobno je tudi pri odpiranju gozdov z gozdnimi prometnicami. Povezovanje med lastniki postaja v primeru majhne in razdrobljene posesti pomemben in nujen dejavnik tudi pri načrtnem odpiranju gozdov z gozdnimi prometnicami.

Realizacija sečnje je pomemben cilj gospodarjenja z gozdovi – pri tem smo v zadnjem času priča velikemu razkoraku med možnim in dejanskim posekom. Pred lastniki in gozdarstvom kot panogo je pomemben izziv, kako zmanjšati ta razkorak. V zasebnih gozdovih je prav tako skrb vzbujajoč vse manjši obseg izpeljanih gozdnogojitvenih in varstvenih del. Organizirani lastniki lahko naredijo več in bolje. Dobre prakse kažejo, da je povezovanje možno in izvedljivo. Ob tem se sprašujemo, kakšna je lahko vloga države pri spodbujanju in motiviranju povezovanja? Nenazadnje, smo v mednarodnem letu zadružništva, ki tudi predstavlja eno od oblik povezovanja – v Sloveniji letos praznujemo 140 letnico zadružništva.

Na lanskih študijskih dnevih smo izpostavili odzive gozdne tehnike in gozdarstva na spremenjene razmere gospodarjenja. Tokrat želimo dati poudarek zasebnim gozdovom in njihovim lastnikom. Pri delu v gozdu smo lahko uspešnejši, če ne delujemo zgolj kot posamezniki, ampak povezani. Prav takšni aktivnejši lastniki so lahko dobri promotorji strokovnih stališč gospodarjenja z gozdovi.