cebelnjaks.jpg (37526 bytes) cebmuzznak.gif (16261 bytes)

Galerija panjskih končnic

ČEBELARSKI MUZEJ V RADOVLJICI

Čebelarski muzej v Radovljici, v baročni graščini v starem delu mesta, predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva. Sredi dvajsetih let so si nekateri pomembni slovenski čebelarji prizadevali ustanoviti čebelarski muzej. Ideja je bila realizirana leta 1959, ko je bil muzej odprt. Prelomno za Čebelarski muzej je bilo leto 1973, ko je ob 200. obletnici smrti Antona Janše muzej pridobil dodatna razstavna prostora in dopolnil in popolnoma obnovil stalno razstavo. Ob zadnji prenovi leta 2000 je zbirka dobila novo vsebinsko zasnovo, ki temelji na avtohtoni rasi čebele, ki jo obiskovalci v pomladnih in poletnih mesecih spoznavajo tudi v živo v opazovalnem panju, poslikanih panjskih končnicah in pomembnih čebelarjih in čebelarskih piscih. Muzejska predstavitev zajema predvsem čas 18. in 19. stoletja, ko je bilo čebelarstvo ena najpomembnejših kmetijskih panog.

Posebno mesto ima v muzejski postavitvi zbirka več kot 200 poslikanih panjskih končnic, ki predstavljajo nepogrešljiv del ljudske umetnosti na Slovenskem. To so pročelne deščice ljudskih panjev kranjičev, ki so se pojavile sredi 18. stoletja. Starejši in številčnejši motivi prestavljajo Marijo, svetnike in zavetnike. Mlajši so motivi posvetne vsebine, med katerimi je največ takih, ki na humorističen in satiričen način predstavljajo lovce in rokodelce. Poslikavanje končnic je na prehodu iz 19. v 20. stoletje začelo odmirati skupaj s panji kranjiči.

Z manjšimi priložnostnimi razstavami muzej dopolnjuje vedenje o čebelarstvu in spodbuja zanimanje zanj. Na občasnih razstavah so bili prikazani slovenski čebelnjaki v fotografiji in sliki, simbolika čebele, svečarska obrt… Sodelovanje z okoliškim vrtcem se je zaključilo z razstavo izdelkov otrok, ki so skozi vse leto spoznavali čebelo in se srečali s čebelarjem. Zahtevnejšim obiskovalcem so namenjene strokovne in specializirane razstave, npr. predstavitev magistrske naloge o raziskovanju barv na panjskih končnicah, zgodovine čebelarskih društev idr.

Pomembnost, svojskost in bogata tradicija slovenskega čebelarstva si vsekakor zaslužijo muzejsko predstavitev in skrb, ki tej gospodarski panogi pritiče tudi kot delu kulturne dediščine.
 

Ida Gnilšak, kustosinja

 

Naslov:

Čebelarski muzej (domača stran)
Linhartov trg 1
4240 Radovljica




Povezava na čebelarske strani v Sloveniji