Pašno vedenje čebel in hormoni

dr. Janko Božič

Univerza Ljubljana, Biotehnična fakulteta, Oddelek za biologijo, e-mail: Janko.Bozic@bf.uni-lj.si

Znanstveno raziskovalno delo

Upravljanje in načrtovanje paše čebeljih družin je prednostna naloga vsakega čebelarja na svetu. V osemdesetih letih sem začel s preučevanjem osnovnih konceptov pašnega vedenja čebel. Plesno sporazumevanje je glavni biološki mehanizem, ki omogoča uspešno pašo čebelje družine. V plesno sporazumevanje sta vedno vključeni dve čebeli: plesalka in čebela, ki zbira plesno sporočilo. Plesalka oddaja sporočilo o smeri in oddaljenosti paše, čebele ob plesalki pa so izpostavljene plesni informaciji. V hipotezi, ki je bila popularna v devetdesetih letih, so predlagali, da prenašajo sporočilo o smeri in oddaljenosti paše zvočne vibracije, ki jih čebele zaznavajo v bližnjem polju okoli plesalke (Kirchner, Michelsen). Sprva smo opisali vedenje čebel, ki spremljajo plesalko. Sledilke smo imenovali čebele, ki se premikajo skupaj z zibajočo plesalko, med spremljanjem se skoraj ves čas s tipalnicami dotikajo plesalkinega telesa. Izraz poslušalka smo uporabili za čebelo, ki stoji okoli plesnega polja, ne sledi plesalki in se, vsaj večino časa, s tipalnicami ne dotika plesalkinega telesa. Bodoča sledilka začne poslušati plesno vedenje, nekatere poslušalke se vzburijo in začnejo slediti plesalki. Večina poslušalk nikoli ne postane sledilk, le sledilke lahko najdejo oddaljeno pašo. Preden odletijo na pašo, sledilke večkrat zapustijo panj in se orientirajo v okolici panja. Pašno vedenje čebel spremljajo spremembe koncentracij sladkorjev v hemolimfi, v regulacijo vedenja pa so vpleteni tudi biogeni amini in juvenilni hormon. Koncentracije glukoze, fruktoze in trehaloze v hemolimfi so odvisne od aktivnosti. Koncentracija trehaloze je visoka med odletom iz panja in upade ob prihodu v panj. Koncentraciji glukoze in fruktoze sta visoki pri sledilkah, ki so na začetku pašne aktivnosti in pri pašno aktivnih čebelah in. Aktivnost dopamina je višja pri sledilkah kot pri neaktivnih čebelah. Med prehranjevalnim vzburjenjem je zvišana koncentracija oktopamina, koncentracija serotonina pa naraste med zmanjšanjem pašne aktivnosti čebel. Raziskovali smo tudi kemično sporazumevanje med matico in čebelami, ki jo negujejo. Matični feromoni sprožijo čiščenje čebel, ki skrbijo za matico. Matični feromon se razširja med dotiki med spremljevalkami in matico in ne z medsebojnim otipavanjem.

V naravi so čebele pogosto izpostavljene etanolu v prezrelem sadju. S skupino C. Abramsona iz Oklahoma State University smo začeli raziskovati učinke etanola na vedenje čebel. Čebele so lahko model za raziskave odvisnosti od drog in njihove strupenosti. Vpliv alkohola na čebele sem tudi raziskoval v okviru izmenjave s Fulbright štipendijo v letu 2006 na Oklahoma State University (ZDA).

V letih 2003-2005 smo raziskovali sprejemljivost soka rdeče pese in njegov vpliv na vedenje in razvoj čebel, zlasti zaradi možnosti proizvodnje posebnih čebelarskih pridelkov.Tovrstne raziskave so usmerjene v pridobivanje medu podobnih proizvodov s posebnimi prehranskimi ali celo zdravilnimi lastnostmi.
 

Znanstvene reference:

1. BOŽIČ, Janko, VALENTINČIČ, Tine. Attendants and followers of honey bee waggle dances. J. Apic. Res., 1991, letn. 30, št. 3/4, str. 125-131.
2. BOŽIČ, Janko, VALENTINČIČ, Tine. Quantitative analysis of social grooming behavior of the honey bee Apis mellifera carnica. Apidologie, 1995, let. 26, str. 141-147.
3. BOŽIČ, Janko, WOODRING, Joseph. Effect of activity on the haemolymph sugar titres in honey bees. J. Apic. Res., 1997, let. 36, št. 1, str. 33-39.
4. BOŽIČ, Janko, WOODRING, Joseph. Variations of brain biogenic amines in mature honeybees and induction of recruitment behavior. Comp. biochem. physiol., Part A Physiol., 1998, let. 120, str. 737-744.
5. BOŽIČ, Janko, WOODRING, Joseph. Variation in JH synthesis rate in mature honeybees and its possible role in reprogramming of hypopharingeal gland function. Pflügers Arch, 2000, letn. 439, št. 3, suppl., str. R163-R164.
6. KRALJ, Jasna, BOŽIČ, Janko. Activity of attendants after licking and palpating the queen in honeybee (Apis mellifera carnica). Neth. j. zool., 2001, vol. 51, no. 4, str. 415-419.
7. BOŽIČ, Janko, ABRAMSON, Charles I. Following and attending - two distinct behavior patterns of honeybees in a position to collect the dance information. Mellifera, 2003, letn. 3, št. 6, str. 48-55.
8. ABRAMSON, Charles I., KANDOLF, Andreja, SHERIDAN, Audrey, DONOHUE, Darius, BOŽIČ, Janko, MEYERS, Julia E, BENBASSAT, Danny. Development of an ethanol model using social insects : III. preferences for ethanol solutions. Psychol. rep., 2004, letn. 94, str. 227-239.
9. BOŽIČ, Janko, ABRAMSON, Charles I., BEDENČIČ, Mateja. Reduced ability of ethanol drinkers for social communication in honeybees (Apis mellifera carnica Poll.). Alcohol (Fayetteville, N.Y.), (Alcohol). [Print ed.], 2006, vol. 38, str. 179-183.
10. BOŽIČ, Janko, DICESARE, John, WELLS, Harrington, ABRAMSON, Charles I. Ethanol levels in honeybee hemolymph resulting from alcohol ingestion. Alcohol (Fayetteville, N.Y.), (Alcohol). [Print ed.], 2007, vol. 40, in press.
11. ABRAMSON, Charles I., WELLS, Harrington, BOŽIČ, Janko. A social insect model for the study of ethanol induced behavior: the honey bee. V: YOSHIDA, Rin (ur.). Trends in alcohol abuse and alcoholism research. Hauppauge, New York: Nova Science Publishers, 2007, str. 197-218.
 

Čebelarska usmeritev

Zanimajo me tudi različni vidiki čebelarske tehnologije. Čebelarji v Sloveniji uporabljamo naš tip panja - Alberti-Žnideršičev panj ali enostavno AŽ panj. Ta standard nam omogoča postavljanje panjev v čebelnjaki in celo v čebelnjakih na kolesih, ki omogočajo enostaven transport brez nakladanja in razkladanja. Pomanjkljivosti tega panja je bolj zahtevna izdelava in več panjske notranje opreme in ostalega čebelarskega orodja kot je to potrebno pri ameriškem standardnem panju LR, kar je vzrok za manj gospodarno čebelarjenje v naših panjih. Zato iščem tehnološke rešitve, ki bi omogočile gospodarnejše čebelarjenje, ki pa bi bilo še vedno prijazno za čebelarja.

Izobraževanje

Moje glavno pedagoško delo je izvajanje vaj pri predmetu Etologija (= biološka analiza vedenja živali). Skozi več let, še preden sem začel poučevati ta predmet, so bile razvite različne praktične vaje z ribami, mišmi, podganami in tudi drugimi živalmi. Sam poskušam dodati nekaj vaj s čebelami. Poleg poučevanja vaj iz Etologije sem vključen tudi v izobraževanje čebelarjev v Sloveniji. Od leta 2000 predavam tudi predmet Biologija žuželk. Na podiplomskem študijo pa učim Primerjalno endokrinologijo. V letu 2004 sem začel s predavanji Čebelarstva na dodiplomski in podiplomski stopnji študijev na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Več informacij:

Sorodne strani

  • Čebelarstvo v Sloveniji
  • Začetek strani

    Življenjepis

    Janko Božič se je rodil 21. decembra 1963 na Čretežu pri Krškem v polkmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v Krškem. Šolanje je nadaljeval na Gimnaziji v Brežicah. Maturo je opravil z odliko. Po služenju vojaškega roka je vpisal študij Biologije na Biotehniški fakulteti. Študij je končal s prav dobrim uspehom. Diplomiral je leta 1988 z delom Dogajanje med čebeljim plesom - analiza vedenja sledilke. Naloga je bila nagrajena s Prešernovo nagrado leta 1989. Leta 1989 je vpisal podiplomski študij biologije - Struktura in funkcija. Podiplomski študij je zaključil 24. julija 1992 z zagovorom magistrske naloge z naslovom Socialne interakcije pašnih čebel v panju. Diplomsko in magistrsko nalogo je izdelal pod mentorstvom prof. dr. Tinetom Valentinčičem. Za čebele se je navdušil v čebelarskem krožku v osnovni šoli. V srednji šoli je izdelal raziskovalno nalogo Čebelarstvo v občini Krško. Z raziskovalno dejavnostjo je nadaljeval v času študija. Organiziral in vodil je 4 mladinske čebelarske raziskovalne tabore v okviru Gibanja "Znanost mladini". Vseskozi je tudi aktiven v Zvezi čebelarskih društev Slovenije in domačem čebelarskem društvu v Krškem. Po študiju se je zaposlil v tovarni celuloze in papirja "Videm" Krško v biološkem oddelku sektorja kakovosti. Tu je napravil pripravniški izpit in služboval dobro leto dni. V tovarni je opravljal mikroskopske analize kakovosti vlaknin in nadzoroval biološko okuženost vodnih sistemov papirnih strojev. Jeseni 1989 se je zaposlil na Oddelku za Biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani za določen čas treh let kot stažist asistent. Januarja 1990 je pridobil naziv asistent za področji etologija in splošna zoologija. Jeseni 1992 je podaljšal stažiranje za dobo treh let. Januarja 1993 je odpotoval na doktorski študij v ZDA na Louisiana State University v Baton Rouge. Disertacijo je uspešno zagovarjal 12. Aprila 1996. Trenutno dela kot asistent za področje Etologije na Oddelku za biologijo, Biotehnična fakulteta na Univerzi v Ljubljani. Janko Božič je poročen, ima dva sinova in hči. Družina stanuje v Ljubljani.

    PEDAGOŠKA DEJAVNOST
    Do odhoda v ZDA (1993) je izvajal vaje iz Etologije, Splošne zoologije, Biologije celice in Ekologije morja. Po vrnitvi (1996) izvajal vaje iz Etologije in Ekologije morja, v manjši meri še iz predmetov Embriologija, Biologija strunarjev in Splošna zoologija.
    V letih 1997-2000 je sodeloval pri organiziranju in oblikovanju učnega programa za izobraževanje čebelarskih mojstrov in predavateljev v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.
    Leta 2000 je pridobil naziv docenta in od takrat tudi predava Biologijo žuželk, od leta 2004 pa tudi predmet Čebelarstvo na Biotehniški fakulteti. Od leta 2002 je tudi predavatelj podiplomskega predmeta Primerjalna endokrinologija.
     

    ZNANSTVENO RAZISKOVALNA DEJAVNOST

    Na Oddelku za biologijo je od začetka službovanja član raziskovalne skupine za raziskovanje kemičnih čutil. V letu 1997 je sodeloval v raziskovalni nalogi Kmetijskega Inštituta: "Medonosnost gozdov in mejnih kmetijskih zemljišč v Sloveniji". V letih 2001-2003 je vodil slovensko-ameriški projekt: "Vpliv alkohola v sladkorni raztopini na vedenje čebel v panju in na krmišču". V letih 2003-2005 je vodil aplikativni projekt: "Učinke soka rdeče pese na izbor hrane, vedenje in razvoj čebel".

    ČLANSTVO V STROKOVNIH ORGANIZACIJAH
    - član čebelarskega društva Krško od 1978 do 2000,
    - ustanovni član Slovenskega akademskega čebelarskega društva
     

    ORGANIZIRANJE ZNANSTVENIH SREČANJ
    V letu 1988 sodeloval pri organizaciji simpozija o Apiterapiji v Portorožu , 17-19. september 1998.
    Sodeloval je v pripravah na svetovni čebelarski kongres Apimondia 2003, Ljubljana in vodenju enega od simpozijev.
     
     

    Več informacij
    Začetek strani

    Bibliografija je na svoji strani

    Objavljeni prispevki na inetrnetu

    Čebelarstvo na internetu

    Simpozij Apimondije o apiterapije – Portorož, september 1998

    Queen mating behavior as an example of basic science observation in beekeeping technology development
     

    Več informacij
    Začetek strani

    Projekti

    V letih 2003-2005 sem vodil aplikativni projekt: "Vpliv soka rdeče pese na vedenje in fiziologijo čebel", ki ga sofinancira Endovital- Anton Fabjan. Sodelujem tudi v CRP-ju na raziskavah zatiranja varoje in raziskovalnem programu "Zoološke in speleološke raziskave".

    Zanimam se tudi za:

  • regulacija pašnega vedenja s poudarkom na plesni komunikaciji
  • pomen in prenos plesnih signalov
  • socialno obiranje čebel
  • mehanizmi rezistence na varojo
  • vedenjski vzorci, ki so vključeni v gradnjo satja
  • rojilno vedenje, oblikovanje roja, vedenjski procesi, ki omogočajo izbiro nove lokacije, fiziološke spremembe med rojenjem
  • vedenje in fiziologija različnih ekotipov kranjske čebele
  • izločanje mane in predelava mane pri čebelah
  • avtomatizacija čebelarstva in razvoj panjske tehnologije

    •  

    Prosim, pišite mi, če se zanimate za sodelovanje

    Več informacij
    Začetek strani

    Naslov:

    Univerza v Ljubljani
    Biotehnična fakulteta
    Oddelek za biologijo
    Večna pot 111, p.p. 2995
    1001 Ljubljana, SLOVENIJA
    tel. (01)423-33-88
    fax. (01)-257-33-90
    e-mail: Janko.Bozic@bf.uni-lj.si
    Več informacij
    Začetek strani