Gozdovi in upravljanje gozdnih ekosistemov z vsemi vpletenimi deležniki imajo v Sloveniji po prepričanju ljudi, v nekaterih segmentih pa tudi dejansko, izredno velik pomen. Predvsem ima področje velik potencial, ki še zdaleč ni v celoti izkoriščen. Slednje nudi mnoge priložnosti, ki pa jih bo mogoče izkoristiti le ob dobro usmerjenem znanju in njegovem ažurnem prenosu v prakso.
Ob razvoju znanosti je čedalje težje obdržati pregled nad celoto in prepoznati teme, ki so se obdržale zaradi inercije, od raziskovalno perspektivnih vprašanj. Težko je tudi rangirati pomene vsebin, ki so zanimive predvsem temeljno-raziskovalno, v prizmi povečanja svetovne zaloge znanja, in razvojno naravnanih vsebin. Ob krčenju domačih raziskovalnih sredstev so na več področjih postali glavni vir financiranja evropski projekti, namenjeni zlasti ohranjanju narave in izvedbi skupnih politik. Evropske politike ne uresničuje nujno tudi razvojnih nacionalnih politik. Nosilci financiranja zaradi širine področij kdaj težko prepoznajo raziskovalne prioritete. Poleg tega morajo delovati ob pritiskih najširše javnosti, interesnih skupin pa tudi nosilcev raziskovalnih področij. Raziskovalne in razvojne prioritete tako – vsaj z vidika razvoja države – niso nujno optimalno naravnane. Podobne, če ne še večje težave, bi lahko zasledili tudi pri prenosu znanja v prakso. Zato je eno ključnih razvojnih vprašanj, kako izboljšati prenos znanja v prakso. Vse našteto dodatno vpliva na delovanje stroke, ki je že zaradi krčenja sredstev in reorganizacij, tudi notranjih interesov političnih strank, v prelomnem obdobju.
Na teh, že 34. gozdarskih študijskih dnevih želimo prispevati k boljšemu prepoznavanju raziskovalnih in razvojnih prioritet, k boljšemu prenosu znanja v stroko in k boljšemu delovanju stroke. S tem pa tudi k izboljšanju stanja in rabe gozdnih ekosistemov kot celote, v prid naravi in družbi. V ta namen bomo pripravili preglede znanj. Predstavitve bodo organizirane v dveh sklopih.
V prvem sklopu bomo predstavili posamezna področja in za vsako področje pregledali, kje smo bili, kje smo in kam gremo – zlasti, kam bomo prišli po inerciji, če ničesar ne spremenimo. Za vsako področje bomo skušali prepoznati razvojno najbolj zanimiva, morda tudi raziskovalno podhranjena vprašanja.
Dobra znanost potrebuje dobre metode in orodja. Zato bo drugi del študijskih dni namenjen pregledu najzanimivejših sodobnih tehnik/metod/orodij, zlasti takih, ki so zanimivi za več podpodročij.
Iskreno vabljeni, da se s svojo udeležbo in sodelovanjem pri plodoviti diskusiji dejavno vključite v študijske dneve!