Ljubljana,
14.-15. april 2016
GŠD 2016:
Invazivne tujerodne vrste v gozdovih ter njihov vpliv na trajnostno rabo gozdnih virov
14.-15. april 2016 Ljubljana
Ozadje posvetovanja
Slovenija je s 60-odstotno gozdnatostjo med najbolj »zelenimi« državami v EU. Gozdovi so pomembni ne samo za gozdarsko stroko ter lastnike gozdov, pač pa tudi za lesno-predelovalno industrijo, politiko in vedno bolj tudi za celotno družbo. Vse bolj se zavedamo, da bodo imeli gozdovi z lesom in ekosistemskimi storitvami strateški pomen v prihodnosti. Vedno bolj bo pomembno zagotavljanje pitne vode, blaženje poplav in preprečevanje erozije zemljišč, rekreacija in estetska občutja prezaposlenega človeka, preprečevanje in blaženje globalnega segrevanja, vezava in shranjevanje CO2, vir hrane in še bi lahko naštevali. Kakovostne ekosistemske storitve lahko zagotovi le vitalen in zdrav gozd z ohranjeno biotsko pestrostjo življenja na vseh nivojih. S povečevanjem mednarodne trgovine, turizmom in transportom pa v vedno večjem številu vnašamo k nam tujerodne organizme. Večina jih v novem okolju propade, nekateri se ustalijo in nimajo kakšnega zaznavnega vpliva, tretji postanejo invazivni – povzročajo ekonomsko škodo, izrinjajo domorodne vrste in z množičnostjo spreminjajo ekosisteme, nekateri pa predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje ljudi. Invazivne tujerodne vrste so danes prepoznane kot eden od najpomembnejših razlogov za upadanje biodiverzitete v svetovnem merilu. Terminologija, povezana s tujerodnimi vrstami je v mednarodnih in slovenskih strokovnih krogih nedorečena, zato nekaj terminoloških podrobnosti. Invazivne tujerodne vrste (okrajšava ITV): tujerodne vrste, ki z naturalizacijo in širjenjem v novem ekosistemu povzročajo razločne spremembe v strukturi in/ali funkciji tega ekosistema, torej ogrožajo celotni ekosistem, habitate ali domorodne vrste. Starejša definicija Konvencije o biotski razolikosti iz te skupine jasno izloča plevele in škodljivce, ki ne povzročajo škode v naravnih ekosistemih, ampak le gospodarsko škodo (kmetijstvo za boj proti plevelom in škodljivcem že desetletja razvija metode in ukrepe zatiranja). V formalnem pogledu je pomembna sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (2010), ki v več členih obravnava tudi »škodljive organizme ali rastline s škodljivim vplivom na gospodarstvo, okolje ali družbo«. S tem so bile določene inštitucije, pristojne za inšpekcijski nadzor, izvajanje fitosanitarnih ukrepov in pripravo ocen tveganja za rastlinske invazivne vrste in druge škodljive tujerodne organizme. ITV lahko obsegajo vrste, ki vplivajo na upadanje biodiverzitete ekosistema, lahko pa obsegajo vrste, ki povzročajo le ekonomsko škodo v okolju. Namen našega posvetovanje je predvsem obravnava ITV v ožjem pomenu, torej tistih, ki povzročajo škodo naravni biodiverziteti in trajnostni rabi gozdnih virov. Ker pa obstajajo tudi ITV, ki hkrati pripadajo obema skupinama, bomo obravnavali tudi te.