...analiza nam pokaže, da razlike med tekmovalci sploh niso bile majhne in to v obeh kategorijah M21 in v M35. Še enkrat, ne govorim o najboljših dveh v M21, ki sta razred zase, ampak o tekmovalcih s sredine rezultatov, kar lahko vidimo v spodnji tabeli. V njej je prikazan vrstni red tekmovalcev, skupni čas in čas, ki so ga porabili na sedmo kontrolo. Razlike med tekmovalci so ponekod zelo majhne, npr. najbolj očitno med 3. in 4. mestom (samo devet sekund), med 8. in 10. mestom (22 sekund), med 14. in 16. mestom (57 sekund) v M21 in med 3. in 4. mestom (pet sekund), 12. in 13. mestom (18 sekund) in 15. in 16. mestom (12 sekund) v M35.

 

M21

M35

 1 Andraž Hribar      33:21 01:30
 2 Jaka Piltaver      35:07 02:06
 3 Gregor Anderluh    44:12 03:18
 4 Daniel Lebar       44:21 02:57
 5 Janez Pretnar      45:37 02:03
 6 Jure Zmrzlikar     47:53 03:23
 7 Iztok Rojc         50:30 02:32
 8 Gašper Florjancic  54:03 03:51
 9 Sandi Kmetic       54:23 05:20
10 Rok Mocnik         54:25 02:49
11 Klemen Kenda       56:32 03:27
12 Andrej Studen      57:43 05:14
13 Luka Kremžar       62:25 03:10
14 Matej Hauptman     72:01 02:36
15 Jure Gawel         72:13 04:41
16 Feike Alewijnse    72:58 03:42
17 Miran Kolman       78:00 03:20
18 Samo Vodopivec     79:52 13:10

 1 Miha Škarabot    43:47 03:10
 2 Boris Bauman     46:55 03:38
 3 Valter Foški     48:53 03:11
 4 Dušan Petrovic   48:58 02:45
 5 Silvij Mocnik    54:31 02:49
 6 Srecko Omejc     55:50 06:56
 7 Aleš Poljanšek   57:54 10:02
 8 Jožko Jazbar     59:09 07:23
 9 Groff Tomaž      65:13 02:43
10 Uroš Petrovic    67:11 03:55
11 Krešo Keresteš   68:06 06:11
12 Emil Kacin       69:14 03:52
13 Aleš Zupan       69:32 04:22
14 Dalibor Radovan  73:34 03:48
15 Janko Lapajne    77:07 04:03
16 Marco Ongaro     77:19 03:03
17 Crtomir Knap     78:48 03:34
18 Ivan Mrak        78:54 09:22

 

Nekateri tekmovalci so na tej kontroli naredili očitne napake, npr. Sandi v M21, ki bi brez napake naredoval vsaj za eno mesto. OK, ampak to so bureki, kot bi se izrazil naš kolega s rvacke. Če bi pogledali vse tekmovalce, bi jih na vsaki kontroli našli nekaj. Ta 7. kontrola pa nas očitno žuli, saj smo v pogovorih po koncu tekme vsi imeli nekaj za pripomniti čeznjo, nazadnje Bob s svojo pritožbo. Skoraj vsak s katerim sem govoril je omenil, da je ni takoj našel. Vsi se tudi strinjamo, da je na drugem objektu in celo, po mojem mnenju, malenkost napačno postavljena, bolj naprej po potoku od zavoja, nekako na rob krogca (glej spodaj). Torej je morda ta kontrola en tak klasičen BINGO? Jaz bi gotovo zapravil še več časa, če ne bi videl tekmovalcev (na tisti kontroli smo bili štirje), ki so jo luknjali pred menoj. Zdaj pa 5-55 sekund razlike med tekmovalci v končnih časih, kot so zgoraj prikazane, morda niso več tako majhne razlike in bi se ob drugačnem trasiranju v resnici lahko kar precej spremenil vrstni red. Ali pa npr. čas Sama Vodopivca- če bi šel pol manj časa bi bil 14. namesto 18.

 

Kako zdaj Miha vidi iz Splitbrowserja, da ta kontrola ne bi vplivala, jaz pa trdim, da bi se " v ozdaju ...  vrstni red lahko kar korenito spreminjal, razlike so bile zelo majhne. ...  Vprasanje, kako bi se tekma odvijala, ce bi bil tisti del proge drugace zasnovan." ? Splitbrowser je res tako fantastično orodje, pa si malo bolj podrobno poglejmo podatke s tekme.

 

Najprej nekaj podatkov o progi (spodnja tabela):

 

Proga je bila dolga 4550 m, imela je 19 kontrol. Teren je bil malenkostno razgiban in vzpona je bilo manj kot 5% celotne dolžine. Tek po gozdu je oteževala praprot, kar je nekaterim tekmovalcem tudi oteževalo iskanje kontrol v območju krogca. Proga je nekako zasnovana iz štirih delov. V prvem delu nas je traser s tremi težjimi kontrolami pripeljal do jas na sredi proge, sledil je prehod v drugi del, s tremi, vsaj iz karte sodeč, sorazmerno lahkimi kontrolami (4-6). Sledilo je nekaj kontrol v sorazmerno ravninskem delu karte, ki so na prvi pogled izgledale precej enostavne, npr. sedma ob robu potoka in osma tik ob poti. Spet je sledil prehod preko jas v tretji del, kjer so bile štiri kontrole (10-13) postavljene na blagem pobočju v neizrazitih dolinicah ali jarkih. Vsaj deseta kontrola je na prvi pogled izgledala zelo enostavna. Zadnji del proge, kontrole 14.-19 je izgledal orientacijsko dokaj enostavno. Potekal je po malo bolj razgibanem terenu z dosti poti.

 

Če bi samo gledal karto in ne na njej tudi tekel, bi rekel, da so kontrole 4, 5, 6, 10, 15, 18, 19 in seveda cilj, čisto tekaške (označene spodaj z zeleno barvo); kontrole 1-3, 9 in 11-13 najbolj orientacijsko zahtevne (označene z rdečo barvo- tam bi morali tekači zelo paziti), del proge 6-8 in kontrole 14, 16 in 17 pa so po težavnosti nekje vmes  (označene z rumeno barvo). Proga je na prvi pogled bolj kot ne tekaška:

 

razdalja %
tekaški 1.966 m 43
vmes 1.094 m 24
orientacijski 1.490 m 33
skupaj 4.550 m 100

 

 

V obeh kategorijah je bilo uvrščenih 18 tekmovalcev. S spodnjo analizo se bomo omejili na kategorijo M21. Tekmovaci v kategoriji M21 so po dosežkih bolj "homogeni" kot M35, čeprav so bili trendi podobni tudi pri M35 (morda kdaj celotna analiza sledi, ko bom imel več časa). V Splitbrowserju imamo na razpolago vse čase na posameznih etapah, vseh tekmovalcev. Spodnja slika prikazuje dosežke vseh tekmovalcev na posameznih etapah.

 

Na vsaki kontroli je čas posameznega tekača prikazan z enim znakom, za vsako kontrolo je torej prikazano 18 časov.

 

Iz slike se takoj vidi, da so na nekaterih kontrolah krogci bolj narazen kot na drugih. Spodnja slika v bistvu prikazuje isto, a povzame tudi nekatere statistične parametre.

 

Zgornji podatki so povzeti s pravokotniki, ki prikazujejo najhitrejših 25-75% časov na posamezni kontroli. Črte na vsako stran prikazujejo rezultate tekačev do 5 oz. 95% tekačev. Križci prikazujejo najslabši, oz. najboljši rezultat. Vodoravna črta je mediana (vrednost nad katero je točno polovica in pod njo točno polovica vseh časov), kvadratek pa prikazuje povprečno vrednost, ki so jo tekači porabili za posamezno kontrolo.

 

Pričakovali bi, da so krogci bolj skupaj na zelenih kontrolah in bolj narazen na rdečih kontrolah, pri rumenih pa nekje vmes. Variabilnost med tekači bi lahko opisali z naslednjimi variabilnostmi:

i) variabilnost zaradi fizičnih sposobnosti,

ii) variabilnost zaradi tehnične podkovanosti (orientacijsko slabši tekači bodo delali več napak na orientacijsko bolj zahtevnih delih proge) in, bog ne daj,

iii) variabilnost zaradi napak pri organizaciji tekme, kot so npr. slaba karta, napačno postavljene kontrole, etc.

To zadnjo poskušamo s sodniškim sistemom, kontrolo kart itn., čimbolj minimizirati in jo na veliki večini slovenskih tekem lahko zanemarimo.

 

Torej nam zelene kontrole prikažejo kakšna je variabilnost v tekaških sposobnostih naših orientacistov, ker je orientacijska komponenta minimalna, glej npr. kontrole 4, 5, 15, 18, 19, in C, kjer je razpršenost krogcev najmanjša, oz. pravokotniki najmanjši. Večjo variabilnost bi pričakovali pri rdečih kontrolah, kjer je v velikem obsegu prisotna še variabilnost zaradi sposobnosti orientiranja. Lepo se vidi, da so vse rdeče kontrole bolj razpršene od prej omenjenih zelenih. Rumene so ravno nekje vmes med temi dvemi skupinami kontrol. Pojavi pa se nekaj izjem, kjer izstopata predvsem kontroli 6 in 10, kjer so, kljub pričakovanjem, krogci najbolj razpršeni, oz. pravokotniki največji. Tudi pri 7. in 8. kontroli je razpršenost velika (sicer res na račun enega samega tekača v obeh primerih). Kaj pa je zdaj to? Povzetek razpršenosti dosežkov vseh tekačev na posameznih kontrolah je prikazan na spodnji sliki z relativno varibilnostjo. Na tej sliki se vidi, da je variabilnost med dosežki tekačev višja v osrednjem delu proge, na začetku pa malenkost višja kot proti koncu proge, ko pada. Spet izstopajo predvsem kontrole, kjer bi načeloma pričakovali nižjo variabilnost, npr. kontrole 7, 8 ali 10.

 

Relativno variabilnost smo dobili tako, da smo delili standardno deviacijo s povprečjem. Tako lahko zdaj primerjamo variabilnost tekačev med posameznimi kontrolami.

* pravici na ljubo tole ni čisto najbolj primerna obdelava podatkov. Razporeditev tekmovalcev namreč ni simetrična, kar se vidi iz spodnjega grafa. Tukaj smo primerjali kvocient tretjega in drugega kvartila (oz. tekmovalci tretje četrtine časov in tekmovalci druge četrtine časov; zanemarili smo najhitrejših četrt in najpočasnejših četrt. Gledamo torej polovico tekačev na sredini, zelo poenostavljeno povprečnega tekača.). Ta mera nam pove, da na nekaterih kontrolah razprešenost ni simetrična (ker je vrednost veliko več kot 1). Ker je večina vrednosti nad 1, pomeni, že spet zelo poenostavljeno, da imajo tekmovalci iz tretjega kvartila več problemov s kontrolami kot tisti iz drugega kvartila. Tudi tukaj izstopajo kontrole s sredine proge, poleg tega pa še nekaj drugih kontrol.

 

Zdaj bi se morali vprašati, kaj je razlog za tako veliko variabilnost med tekači na omenjenih kontrolah. Vsaj za 12. kontrolo bi lahko dejali, da je tehnično morda najtežja kontrola, zato tudi večja razpršenost. Pri ostalih pa je razlaga morda bolj zapletena:

 

Kontroli 6 in 10

Tukaj je bila variabilnost najvišja, morda malo presenetljivo. Načeloma bi pričakovali, da tekači ne bodo imeli probleme z orientiranjem, saj sta obe etapi povezovalni in večji del potekata po travnikih. Morda je večina tekmovalcev zanemarila orientiranje v zadnjem delu etape, ki je bil najtežji. Tipični dve kontroli za igro semafor, kjer mora tekač pred prihodom v območje krogca hitrost precej upočasniti.

6: vsaj prvi del je očitno lahek. Zadnji del, po vstopu v gozd, je načeloma tudi lahek. Je pa res, da je kontrola nameščena na objek, ki morda ni bil najbolj viden (rob neizrazite vegetacije) in bi to kontrolo lahko deklarirali kot BINGO kontrolo (sam sem jo našel zaradi drugih tekačev, ki sem jih videl pri kontroli. Če jih ne bi bilo, bi kontrolo iskal dlje časa).

10: ta pa mi je čista uganka. Jaz sem šel na kontrolo naokoli po poti, medtem ko je nekaj tekačev ubralo gaz čez travnike in kontrolo napadlo z roba zelenega. Po pogovorih v cilju, se mi zdi, da so napake delali predvsem tisti, ki so ubrali ta drug pristop.

Kontrole 7, 8 in 9
No, tale del proge je po mojem najbolj sporen in bi ga moral traser izpeljati drugače. Sedma kontrola izgleda zelo enostavna, ravno tako osma, deveta pa je v resnici zelo zahtevna. Zakaj je pri sedmi kontroli malo višja variabilnost, ko je kontrola v osnovi zelo lahka, postavljena tik ob linijski objekt (takšna kontrola že v osnovi ne sodi na progo M21)? Po mojem je ne moremo razložiti samo z variabilnostjo zaradi tekaških sposobnosti in sposobnosti orientiranja, temveč je prisotna še BINGO komponenta, prej omenjen ponesrečeno izbran objekt in morda celo malenkost napačna postavitev. Ta kontrola v bistvu niti ne tako izstopa, če jo v variabilnosti primerjamo z 8, 9 ali 10. Posebnost te kontrole se lepo pokaže, če pogledamo še hitrosti tekmovalcev (glej spodaj).

 

Za na konec sem izračunal še idealne čase za vse etape (povprečje treh najhitrejših rezultatov) in primerjal čase državnega prvaka in svoje čase (ker jih lahko komentiram).

 

 

Tabela je morda komplicirana, ampak lepo pokaže, na posebnosti sedme kontrole. Prve tri vrstice so trije najhitrejši dosežki na posamezni kontroli. Idealni čas je povprečje teh treh časov. Sledi razdalja posameznih etap, obarvanih s kodo razloženo zgoraj (zeleno: tekaške kontrole; rdeče: orientacijsko zahtevne kontrole; rumeno: lažje kontrole, ki še vedno zahtevajo orientiranje). Sledi hitrost za posamezno etapo v min/km za idealni čas. Andraževi časi so rdeče pobarvani tam, kjer je bil najhitrejši na posamezni etapi. Sledi razlika do idealnega časa in njegova hitrost. Z modro so označene kontrole, kjer je očitno delal napake. Na koncu so še prikazani moji časi, moja hitrost in razlika v hitrostih do Andraža (in svetlo modro obarvane kontrole, kjer sem bil znatno počasnejši od Andraža). Idealne hitrosti se gibljejo med 5 in 14 min/km. Predvidene izstopajoče kontrole so številka 5, kjer smo vsi naredili en velik ovinek okoli bajerja in tek v cilj, kjer je razdalja do zadnje kontrole do cilja verjetno  napačno določena (ali pa je izmerjen čas napačen (kar je moja interpretacija); ali pa smo vsi v M21 eni navadni revčki in se vlačimo v cilj z 9 min/km...). Kot sem predvidel so na rdečih kontrolah hitrosti počasnejše (okoli 9 min/km), v zadnjem delu od 15. naprej (rumene in zelene kontrole) pa znatno višje (4.5-6 min/km). V oči zbode osrednji del, kontrole 7-9, ki so po hitrostih nekje vmes, a bi glede na tehnično zahtevnost morali biti hitrejše.

 

Andraž je tekmo dobil predvsem v drugem delu, ko je bil od 10-cilja praktično najhitrejši. Vseeno je naredil okoli dve minuti napak (do idealnega časa), z večjimi izgubami časa na tretji in deveti kontroli (z njim se o napakah nisem pogovarjal).

 

Zanimiva je še primerjava najhitrejšega časa na posamezni etapi z drugim in tretjim. Pri veliki večini kontrol so časi precej skupaj in so razlike kvečjemu nekaj sekund, oz. manj kot 20 sekund. Izstopata pa kontroli 7, kjer je bil Andraž najhitrejši in je bila razlika do drugega več kot ena tretjina njegovega časa do te kontrole (33 sekund) in kontrola 10, kjer je bil Andraž tudi najhitrejši in to skoraj za minuto. Obe kontroli sta med prej omenjenimi. Ampak, če pogledamo Andraževe hitrosti, sta ti dve kontroli nekako v območju, ki bi ga pričakovali glede na njegovo hitrost na ostalih kontrolah in tehnično zahtevnost kontrol. Z drugimi besedami, Andraž je tekel tako kot bi pričakovali glede na zahtevnost proge na karti, vsi ostali pa smo bili veliko počasnejši glede na pričakovanja.

 

Čisto za na konec še moj dosežek. Sam sem naredil ogromno napako na tretjo kontrolo, ko sem izgubil skoraj štiri minute. In pa sedma kontrola: za Andražem sem na večini kontrol zaostajal od 1-3 minut/km, tukaj pa kar sedem! Na tej kontroli sem se vrtel v krogcu in očitno izgubil vsaj minuto (če svojo hitrost privzamem za tri minute/km počasnejšo od Andraževe). Ena minuta pa je za čisto zgoraj omenjene razlike ogromno. Nisem utegnil narediti podobne analize za ostale tekače, ampak nas je kar nekaj imela čase med 2:45 in 3:45 in občutno zaostala za Andražem, oz. idealnim časom.

 

Kako zaključiti? Če se vrnemo na začetek in debato o sedmi kontroli, si glede na vse povedano upam z večjo gotovostjo trditi, da bi bil vrstni red tekmovalcev drugačen, če bi bila sedma kontrola postavljena drugače (npr. na pravi objekt ali vsaj tako, da bi se videla od daleč). Z veliko gotovostjo pa trdim, da je bila ta kontrola BINGO kontrola, ki na tekmo takšnega ranga ne sodi. Cel del proge, ki obsega kontrole 6-9 izstopa po variabilnostih, ki jo po mojem težko razložimo samo s tehničnimi ali fizičnimi sposobnostmi tekmovalcev. Ta del proge bi moral biti drugače zasnovan, če bi hoteli čimbolj zmanjšati variabilnost zaradi slabe karte (po mojem je ta del karte slabo prikazan) ali slabo izbranih objektov.

 

Morda še več kdaj drugič, ko bo več časa.

 


Gregor Anderluh (gregor.anderluh AT bf.uni-lj.si), Andrej Blejec

Ljubljana; 6. 6. 2008