stilizirana Slovenija

NATURA SLOVENIAE

Revija za terensko biologijo • Journal of Field Biology

2017
Letnik 19 • Volume 19


Številka 1 • Issue 1

Damjan VINKO, Dejan KULIJER, Magnus BILLQVIST, Andreas MARTENS
The biting midge Forcipomyia paludis (Macfie, 1936) (Diptera: Ceratopogonidae) in Slovenia, Bosnia and Herzegovina, Croatia and Sweden. (EN) Kačjepastirska mušata Forcipomyia paludis (Macfie, 1936) (Diptera: Ceratopogonidae) v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in Švedskem.
Natura Sloveniae 19(1): 5-21
Izvleček • Abstract | PDF Celoten članek • Full text

Abstract. Records of the biting midge Forcipomyia paludis (Macfie, 1936) from Slovenia and Bosnia and Herzegovina are reported herewith as the first finds of F. paludis in both countries, together with new records from Croatia and Sweden. This biting midge is a temporary ectoparasite of dragonfly imagines and the only ceratopogonid species known in Europe to feed specifically on this insect group. Forcipomyia paludis is already known in 18 European countries. Prior to this report, F. paludis was known to infest 67 dragonfly species in Europe. Thirteen dragonfly imagines from 11 sites in Slovenia, 27 imagines from 13 sites in Bosnia and Herzegovina and six imagines from two sites in Croatia having F. paludis on their wings were recorded. Additional data for 50 imagines from 15 sites in Sweden are also presented. In Slovenia, the species is known to occur in the Gorenjska, Goriška Brda, Vipava River Valley, Coastal-Karst region, Central Slovenia, Kočevska region and Bela krajina, while in Bosnia and Herzegovina it is known only from south Herzegovina (Ljubuški, Čapljina, Mostar and Stolac areas). In Croatia, the species is present in several parts of the country, while in Sweden it occurs only in the southern and middle parts of the country (Skåne, Öland, Gotland, Göteborg and Gävle). Six new dragonfly host species and the northernmost occurrence of F. paludis are also reported.

Key words: Forcipomyia paludis, Diptera, Ceratopogonidae, biting midge, parasite, Odonata, dragonflies, distribution

Izvleček. Za Slovenijo ter Bosno in Hercegovino so prvič predstavljene najdbe kačjepastirske mušate Forcipomyia paludis (Macfie, 1936), skupaj z novimi najdbami na Hrvaškem in Švedskem. Kačjepastirska mušata je začasen zunanji zajedavec na odraslih kačjih pastirjih (Odonata) in edina vrsta mušate v Evropi, ki se hrani specifično na tej skupini žuželk. Vrsta je doslej znana iz 18 evropskih držav. V Evropi je znanih že 67 vrst kačjih pastirjev, ki jih kačjepastirska mušata zajeda. Poročamo o najdbah F. paludis na 13 odraslih kačjih pastirjih z 11 lokacij v Sloveniji, 27 odraslih s 13 lokacij v Bosni in Hercegovini ter šestih odraslih z dveh lokacij na Hrvaškem. Zabeležene so tudi najdbe kačjepastirske mušate na 50 kačjih pastirjih s 15 lokalitet na Švedskem. V Sloveniji je vrsta znana z Gorenjske, iz Goriških Brd, Vipavske doline, obalno-kraške regije, osrednje Slovenije, Kočevske in Bele krajine. V Bosni in Hercegovini je bila zabeležena le v južni Hercegovini (Ljubuški, Čapljina, Mostar in Stolac), medtem ko je bila na Hrvaškem ugotovljena na več mestih po državi. Na Švedskem je bila zabeležena v južnem in osrednjem delu države (Skåne, Öland, Gotland, Göteborg in Gävle). Poročamo tudi o šestih novih vrstah kačjih pastirjev kot gostiteljev in najbolj severni najdbi kačjepastirske mušate.

Ključne besede: Forcipomyia paludis, Diptera, Ceratopogonidae, mušata, zajedavec, Odonata, kačji pastirji, razširjenost

Peter TRONTELJ, Gregor ALJANČIČ, Rok KOSTANJŠEK
Recommendations for a consistent use of vernacular names for Proteus anguinus in English and Slovenian scientific texts. (EN) Priporočila za enotno rabo angleških in slovenskih imen za vrsto Proteus anguinus v znanstvenih besedilih.
Natura Sloveniae 19(1): 23-24
PDF Terenska notica • Field note

Delavnica »SOS Proteus« • Workshop »SOS Proteus«

Gregor ALJANČIČ, Magdalena NĂPĂRUŞ-ALJANČIČ, Peter TRONTELJ
Second International Meeting SOS Proteus: »Conservation of black Proteus and its habitat – 30 years after its discovery«. (EN) Drugi mednarodni posvet SOS Proteus: »Varstvo črne človeške ribice in njenega habitata – 30 let po odkritju«.
Natura Sloveniae 19(1): 31-34
PDF Uvodnik • Editorial

Boris SKET
Discovering the black proteus Proteus anguinus parkelj (Amphibia: Caudata). (EN) Kako smo odkrivali črnega močerila Proteus anguinus parkelj (Amphibia: Caudata).
Natura Sloveniae 19(1): 27-28
PDF Terenska notica • Field note

Tajda GREDAR, Lilijana BIZJAK MALI
Cultivation and morphology of blood cells of the olm Proteus anguinus. (EN) Gojenje in morfologija krvnih celic močerila Proteus anguinus.
Natura Sloveniae 19(1): 29-30
PDF Terenska notica • Field note

Rok KOSTANJŠEK, Nina GUNDE CIMERMAN, Lilijana BIZJAK MALI
Microbial and parasitic threats to proteus. (EN) Mikrobna in parazitska ogroženost močerila.
Natura Sloveniae 19(1): 31-32
PDF Terenska notica • Field note

Valerija ZAKŠEK, Peter TRONTELJ
Conservation genetics of proteus in the Postojna-Planina Cave System. (EN) Varstvena genetika močerila v Postojnsko-planinskem jamskem sistemu.
Natura Sloveniae 19(1): 33-34
PDF Terenska notica • Field note

Žiga FIŠER, Valerija ZAKŠEK, Magdalena NĂPĂRUŞ-ALJANČIČ, Gregor ALJANČIČ, Teo DELIĆ, Peter TRONTELJ
The utility of non-genetic data collected during genetic monitoring of proteus populations. (EN) Uporabnost ne-genetskih podatkov, pridobljenih med genetskim monitoringom močerila.
Natura Sloveniae 19(1): 35-37
PDF Terenska notica • Field note

Gergely BALÁZS, Brian LEWARNE
Observations on the olm Proteus anguinus population of the Vrelo Vruljak System (Eastern Herzegovina, Bosnia and Herzegovina). (EN) Opazovanja populacij močerila Proteus anguinus v sistemu izvira Vruljak (vzhodna Hercegovina, Bosna in Hercegovina).
Natura Sloveniae 19(1): 39-41
PDF Terenska notica • Field note

Daniela RIBEIRO, Jure TIČAR
The problematics of cave pollution in Bela krajina. (EN) Problematika onesnaženosti jam v Beli krajini.
Natura Sloveniae 19(1): 43-45
PDF Terenska notica • Field note

Magdalena NĂPĂRUŞ-ALJANČIČ, Špela GORIČKI, David STANKOVIĆ, Matjaž KUNTNER, Gregor ALJANČIČ
GIS analysis to assess the groundwater habitat pollution of black proteus. (EN) GIS-analiza za oceno onesnaženosti podzemne vode v habitatu črnega proteusa.
Natura Sloveniae 19(1): 47-49
PDF Terenska notica • Field note

Anne IPSEN, Friedhart KNOLLE
The olm of Hermann’s Cave, Harz Mountains, Germany – eggs laid after more than 80 years. (EN) Močerili iz jame Hermannshöhle v Nemčiji po več kot 80 letih odložili jajca.
Natura Sloveniae 19(1): 51-52
PDF Terenska notica • Field note

Številka 2 • Issue 2

Gregor BRAČKO
First discoveries of colonies of the rare ant species Camponotus tergestinus Müller, 1921 (Hymenoptera: Formicidae) in situ. (EN) Prva odkritja kolonij redke vrste mravlje Camponotus tergestinus Müller, 1921 (Hymenoptera: Formicidae) in situ.
Natura Sloveniae 19(2): 5-14
Izvleček • Abstract | PDF Celoten članek • Full text

Abstract. The rare ant species Camponotus tergestinus Müller, 1921 has so far been reported from few central and southern European localities, but none of its colonies have ever been recorded in situ. In 2016 and 2017, two colonies were found at Lipica (SW Slovenia), the first nesting on Quercus pubescens at the height of 3.2 m, the second on Q. cerris at the height of 2.2 m. Both nests had two entrances each. Numerous visits have been carried out at the site in order to observe both colonies. Based on available data, Camponotus tergestinus is an arboricolous species having a strong association with oaks. Its arboricolous and presumably nocturnal habits could be the main reasons for the paucity of available data. A list of all known localities, retrieved from both published and unpublished records, is also provided.

Key words: ants, Camponotus tergestinus, Quercus, nest, behaviour, distribution, Slovenia

Izvleček. Redka vrsta mravlje Camponotus tergestinus Müller, 1921 je bila doslej najdena na maloštevilnih lokalitetah v srednji in južni Evropi, a doslej ni bila najdena še nobena kolonija in situ. V letih 2016 in 2017 smo našli dve koloniji v Lipici (JZ Slovenija). Prva je imela mravljišče na puhastem hrastu (Quercus pubescens) na višini 3,2 m, druga na ceru (Q. cerris) na višini 2,2 m. Obe mravljišči sta imeli po dva vhoda. Opravili smo več obiskov lokalitete z namenom opazovanja obeh kolonij. Na podlagi razpoložljivih podatkov lahko domnevamo, da je Camponotus tergestinus drevesna vrsta, ki je močno povezana s hrasti. Drevesni in domnevno nočni način življenja je verjetno glavni razlog za majhno število razpoložljivih podatkov. Pripravili smo tudi seznam vseh znanih lokalitet, pridobljen iz objavljenih in neobjavljenih podatkov.

Key words: mravlje, Camponotus tergestinus, Quercus, mravljišče, vedenje, razširjenost, Slovenija

Matjaž JEŽ, Rudi VEROVNIK
Monitoring borovničevega mnogooka Plebejus optilete (Knoch, 1781) (Lepidoptera: Lycaenidae) na Pohorju. (SL) Monitoring of the Cranberry Blue Plebejus optilete (Knoch, 1781) (Lepidoptera: Lycaenidae) in the Pohorje Mountains.
Natura Sloveniae 19(2): 15-28
Izvleček • Abstract | PDF Celoten članek • Full text

Izvleček. Borovničev mnogook (Plebejus optilete) je v Sloveniji razširjen le na ovršnem delu zahodnega Pohorja, kjer živi na šestih ločenih območjih. Vrsta je vezana na vrstno bogata gorska travišča na silikatni podlagi tipa volkovje (Homogyno-alpine-Nardetum) z visokim deležem borovnic in jesenske vrese. Za ugodno stanje habitata sta pomembni še navadna zlata rozga in arnika, ki sta poleg jesenske vrese glavni vir nektarja odraslih osebkov. V šestih letih monitoringa s transektno metodo smo ugotovili izrazita medsezonska nihanja, vendar skoraj na vseh ploskvah tudi trend upadanja številčnosti odraslih osebkov. Največja pestrost dnevnih metuljev je bila zabeležena na transektu na Kopah, kjer je habitat borovničevega mnogooka najbolj ohranjen. Vrsto ogrožata zmanjševanje in slabšanje življenjskega okolja zaradi zaraščanja travišč, neustrezne kmetijske rabe in neprilagojenega razvoja turizma. Dolgoročno so potencialna grožnja vrste tudi klimatske spremembe. Podane so upravljavske smernice za zagotavljanje trajnega ohranjanja življenjskega prostora in populacije borovničevega mnogooka na pohorskih planjah.

Ključne besede: dnevni metulji, razširjenost, ogroženost, varstvo, upravljanje habitata, klimatske spremembe

Abstract. The Cranberry Blue (Plebejus optilete) is limited to the crests of the western Pohorje Mountains in Slovenia, where it occupies six separate sites. The species is confined to rich flowering montane grasslands on the silicate ground with the association Homogyno-alpine-Nardetum and high proportion of blueberries and Common Heather. For the favourable state of the habitat, European Goldenrod and Mountain Arnica are also important as the main source of nectar for adults together with Common Heather. During the six years of monitoring with the transect method, pronounced fluctuations were observed, but in almost all sites a negative trend in abundance of adult specimens was observed. The highest diversity of butterflies was recorded on the Kope transect, where the habitat of the Cranberry Blue is best preserved. The species is endangered by the reduction and deterioration of its habitat due to overgrazing, inadequate agricultural use and inappropriate development of tourism. In the long term, the potential threat to the species is also climate change. The management guidelines are given for ensuring permanent conservation of the habitat and the population of the Cranberry Blue in the Pohorje Mountains.

Key words: butterflies, distribution, threat status, conservation, habitat management, climate change

Klemen JURŠIČ, Klavdija ZUPANČIČ, Janko ŠET, Katja MAZINJANIN
Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra Castor fiber Linnaeus, 1758 na reki Krki in njenih pritokih v letu 2017. (SL) Estimation of the Eurasian beaver Castor fiber Linnaeus, 1758 population size on the Krka River with its tributaries in 2017.
Natura Sloveniae 19(2): 29-46
Izvleček • Abstract | PDF Celoten članek • Full text

Izvleček. Po vrnitvi bobra leta 1998 v Slovenijo in njegovem hitrem širjenju novejših podatkov o razširjenosti in velikosti populacije za to vrsto ni. V obdobju od februarja 2017 do maja 2017 smo pregledali celoten tok reke Krke s pritoki in popisali bobrišča. Število in lokacije novih bobrišč dokazujejo, da se je število bobrov na Krki povečalo. Obrežna vegetacija z velikimi drevesi majhnega premera in dovolj bogata zeliščna plast sta ključna dejavnika bobrove razširjenosti v tem delu Slovenije. Med popisom smo na nekaj območjih našli tudi bobrove jezove, ki so bili pretežno majhni, a bobrom omogočajo preživetje tudi v manjših pritokih. Po opisanih skupno 56 bobriščih smo ocenili, da je v letu 2017 celotna populacija na reki Krki s pritoki štela 168–392 osebkov.

Ključne besede: Castor fiber, Rodentia, Castoridae, številčnost populacije, reka Krka, Slovenija

Abstract. After the Eurasian beaver’s return to Slovenia in 1998, followed by its fast expansion, data on species distribution and abundance are lacking. In the period from February 2017 to May 2017, we examined the entire course of the Krka River with its tributaries and recorded the sites of beaver colonies. The numbers and positions of discovered sites show that the number of beavers on the Krka River increased. The riparian vegetation with large trees of small diameter and a rich layer of herbaceous vegetation are the key factors determining beaver’s presence. In our study, we discovered also some small beaver dams that enable colonization of smaller watercourses. Based on a total of 56 beaver colonies, we estimated that the 2017 beaver population size on the Krka River with its tributaries amounts to 168–392 animals.

Key words: Castor fiber, Rodentia, Castoridae, population size, Krka River, Slovenia

Matjaž BEDJANIČ
Prva potrditev pojavljanja tribarvne trstičnice Paracinema tricolor (Thunberg, 1815) v Sloveniji (Orthoptera: Acrididae). (SL) First confirmation of tricolor grasshopper Paracinema tricolor (Thunberg, 1815) occuring in Slovenia (Orthoptera: Acrididae).
Natura Sloveniae 19(2): 47-54
Izvleček • Abstract | PDF Celoten članek • Full text

Izvleček. Domnevno pojavljanje tribarvne trstičnice v Sloveniji je bilo prvič nedvoumno potrjeno z opazovanjem enega samčka dne 7. 9. 2013 v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok v bližini Kopra, zahodna Slovenija. Na podlagi literature so orisani zgodovinski in sodobni podatki o razširjenost vrste v vzhodni Italiji ter proti jugu v Istri, Kvarnerskem zalivu in severni Dalmaciji. Za oceno velikosti, viabilnosti in ogroženosti morebitnih populacij vrste v Sloveniji so potrebne nadaljnje terenske raziskave.

Ključne besede: kobilice, Paracinema tricolor, razširjenost, Slovenija, Škocjanski zatok, obalna mokrišča

Izvleček. Putative presence of tricolor grasshopper in Slovenia is confirmed unambiguously for the first time, based on an observation of a single male on 7. 9. 2013 in Škocjanski zatok Nature Reserve near Koper, western Slovenia. Based on literature, the historical and recent data on distribution of the species in eastern Italy as well as southerly in Istria, Kvarner Bay and northern Dalmatia are outlined. Further field research is needed to evaluate the size, viability and threat status of the eventual species' population in Slovenia.

Key words: grasshoppers, Paracinema tricolor, distribution, Slovenia, Škocjanski zatok, coastal wetlands

Teo DELIĆ
First record of a specialized hygropetricolous cave beetle, genus Croatodirus (Coleoptera: Leiodidae), in Slovenia. (EN) Prva najdba specializiranega hrošča iz rodu Croatodirus (Coleoptera: Leiodidae) v jamskem higropetriku v Sloveniji.
Natura Sloveniae 19(2): 55-61
Izvleček • Abstract | PDF Celoten članek • Full text

Abstract. The cave hygropetric, an inaccessible subterranean habitat defined by films of water flowing down the cave walls, is renowned for its specialized filter feeding cave beetles. To date, no data on cave hygropetricolous beetles have been known for Slovenia, despite the existence of suitable karst areas. This paper reports on the first finding of a hygropetricolous cave beetle in Slovenia. A single female of a species belonging to the genus Croatodirus was discovered in the cave »Brezno treh src« on the Snežnik Plateau. The geomorphology and climate of the sampling site as well as the biology of hygropetricolous cave beetles are briefly described.

Key words: hygropetricolous beetles, cave hygropetric, Croatodirus, Mt Snežnik, Brezno treh src, Dinaric Karst, troglobiont

Izvleček. Težko dostopne podzemeljske habitate, katerih značilnost je čez stene v obliki filma mezeča voda, imenujemo jamski higropetrik. Ta je znan po jamskih hroščih, ki se prehranjujejo s filtriranjem vode. Doslej o pojavljanju specializiranih higropetričnih hroščev, kljub obstoju primernih območij, v Sloveniji ni bilo podatkov. V prispevku je podan opis prve najdbe higropetričnega hrošča iz rodu Croatodirus za Slovenijo, iz »Brezna treh src« na Snežniku. Opisani so tudi geomorfologija, klimatske lastnosti najdišča ter kratek pregled biologije higropetričnih hroščev.

Ključne besede: higropetrični hrošči, jamski higropetrik, Croatodirus, Snežnik, Brezno treh src, Dinarski kras, troglobiont

Marijan GOVEDIČ, Matjaž BEDJANIČ, Teja BIZJAK, Franc JANŽEKOVIČ, Nino KIRBIŠ, Milan VOGRIN, Matjaž PREMZL, Barbara BOLTA SKABERNE, Maja SOPOTNIK, Borut ŠTUMBERGER, Martin VERNIK, Maja CIPOT
Novi podatki o razširjenosti navadne česnovke Pelobates fuscus (Laurenti, 1768) v Podravju (SV Slovenija). (SL) New data on distribution of the common spadefoot Pelobates fuscus (Laurenti, 1768) in the Podravje region (NE Slovenia).
Natura Sloveniae 19(2): 63-70
Izvleček • Abstract | PDF Celoten članek • Full text

Izvleček. V članku predstavljamo 11 novih opažanj in literaturne podatke o pojavljanju navadne česnovke (Pelobates fuscus) v Podravju. Najdišča v Podravju pokrivajo severni rob areala navadne česnovke v dolini reke Drave. Novi podatki so z lokacij, kjer je bila navadna česnovka že najdena (Rački ribniki, Ormoške lagune), in tudi z novih lokacij (Podvinci, Kidričevo). Novi podatki nakazujejo, da je navadna česnovka v Podravju pogostejša, kot je veljalo doslej. V celotnem porečju Drave je še vedno precej drugih potencialno primernih okolij za navadno česnovko, kot so npr. mrtvice, glinokopi, ribniki in gramoznice.

Ključne besede: navadna česnovka, Pelobates fuscus, reka Drava, Slovenija, Priloga IV, Direktiva o habitatih

Abstract. Eleven new observations and literature data on the occurrence of the common spadefoot (Pelobates fuscus) from the Podravje region are summarized. The species’ localities in the Podravje region constitute the northern edge of its range in the Drava river basin. New data are from locations where the common spadefoot had been known before (Rače fishpond, Ormož Basins Nature Reserve), as well as from new locations (Podvinci fishpond, Kidričevo). New data suggest that the common spadefoot is more abundant in the Podravje region than previously known. There are many other potential well suited habitats for the common spadefoot, like oxbow lakes, gravel and clay pits, ponds and fishponds, in the Podravje region.

Common spadefoot toad, Pelobates fuscus, Drava River basin, Slovenia, Annex IV, Habitats Directive

Gabrijela TRIGLAV BREŽNIK, Samar AL SAYEGH PETKOVŠEK
New record of the Italian agile frog Rana latastei Boulenger, 1879 in Slovenian Istria. (EN) Novi podatki o razširjenosti laške žabe Rana latastei Boulenger, 1879 v slovenski Istri.
Natura Sloveniae 19(2): 71-73
PDF Terenska notica • Field note